Knjiga gostov gradu Novi Klošter / Neukloster (1904–1941)

Otto Pollack, oče Paula Parina, je leta 1904 od svojih staršev v dar prejel grajsko posestvo Novi Klošter (nemško Neukloster) pri Polzeli (Heilenstein) na Spodnjem Štajerskem. Bivši dominikanski samostan je bil pod Jožefom II. ukinjen. Otto Pollack (kasneje Parin) je tu vzpostavil vzorno kmetijsko gospodarstvo in se ukvarjal predvsem z govedorejo in pridelavo hmelja.

Paul Parin je tu preživel otroštvo in večino svoje mladosti. Leta, preživeta v Novem Kloštru, tvorijo ozadje mnogih njegovih avtobiografsko obarvanih pripovedi. Nekateri gostje nastopajo tudi kot glavni junaki v Parinovih besedilih (večinoma pod drugimi imeni).

Otto in Renée Pollack, pozneje znana pod imenom Parin, sta kmalu po nakupu posestva Novi Klošter začela voditi knjigo gostov in jo redno dopolnjevala vse do bega zakoncev leta 1941. Ta edinstven vir razkriva veliko o družinskem okolju. Obiskovalce na gradu je mogoče razvrstiti po različnih merilih oziroma pripisati določenim življenjskim področjem: sorodstvo, družbeno-reprezentativne vezi (na primer z lokalnimi dostojanstveniki ali takrat še prisotnimi plemiškimi družinami), poklicno-gospodarske stike itd.

Knjiga gostov posredno odraža tudi velike pretrese 20. stoletja – prvo svetovno vojno, razpad Habsburške monarhije ter nastanek novih držav in meja.

Podeželski Novi Klošter je bil družbeno središče v regiji, na stičišču mestnih središč Dunaja, Gradca, Ljubljane, Zagreba in Trsta. Iz knjige gostov lahko izvemo tudi marsikaj o takratnem življenjskem slogu, na primer ko in kako se vpisujejo udeleženci lovov, teniških turnirjev ali plesnih zabav.

Med gosti so bile številne ugledne osebnosti, kot so arhitekt Adolf Loos, alpinist Julius Kugy, entomolog Hans Krekich-Strassoldo von Treuland, izumitelj Franjo Hamann, oftalmolog Alfred Bielschowsky in pisateljica potopisov Alma Karlin.

Vpisi v 115 strani obsežni knjigi gostov so različno oblikovani: pogosto vsebujejo le ime, drugi navajajo podrobnosti o priložnosti ali poteku obiska, skoraj vsi pa so datirani. Nekateri bolj ustvarjalni gostje so pustili celo pesem ali risbo. Od skupno približno 700 imen obiskovalcev jih je bilo doslej identificiranih okoli 600.